Slovenija
Rezultati za Raziskava o odprtosti proračuna
Sodelovanje javnosti
9
Nadzor nad proračunom
78
Preglednost
64
Raziskava odkriti proračun 2023
Proračunske odločitve države o uvedbi davkov in drugih dajatev, ravni zagotavljanja storitev in stopnji zadolževanja imajo pomembne posledice za vse posameznike v družbi. Če vlade nudijo informacije in smiselne načine za aktivno sodelovanje pri tovrstnih odločitvah, lahko zagotovimo bolj učinkovito porabo javnih sredstev za javni interes.
Raziskava o odprtosti proračuna (Open Budget Survey, OBS) je edini neodvisni, primerjalni in na dejstvih temelječi raziskovalni instrument na svetu, ki na podlagi mednarodno sprejetih meril ocenjuje dostop javnosti do proračunskih informacij državnih oblasti, formalne možnosti sodelovanja javnosti v nacionalnih postopkih sprejemanja proračuna in vlogo institucij za nadzor proračuna, kot so zakonodajni organi in nacionalni revizijski uradi, v proračunskih postopkih.
Raziskava pomaga lokalni civilni družbi, da oceni potek poročanja, porabo javnih sredstev in možnost posvetovanja z vlado. Deveta izdaja raziskave OBS zajema 125 držav.
Country Specific Assessments
Ta del OBS meri dostop javnosti do informacij o tem, kako državne oblasti pridobivajo in porabljajo javna sredstva. Ocenjuje dostopnost na spletu, pravočasnost in celovitost osmih ključnih proračunskih dokumentov z uporabo 109 enakovrednih kazalnikov in vsako državo oceni na lestvici od 0 do 100 točk. Ocena transparentnosti 61 točk ali več pomeni, da država bolj verjetno objavlja dovolj gradiva za utemeljeno javno razpravo o proračunu.
Transparentnost v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami
Kako se je uvrstitev Slovenije na lestvici transparentnosti spreminjala skozi čas?
Dostopnost proračunskih dokumentov za javnost v Sloveniji
| Dokument | 2012 | 2015 | 2017 | 2019 | 2021 | 2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Preliminarni proračunski izkaz | ||||||
| Predlog proračuna | ||||||
| Sprejeti proračun | ||||||
| Državljanski proračun | ||||||
| Medletna poročila | ||||||
| Polletni pregled | ||||||
| Zaključni račun proračuna | ||||||
| Revizijsko poročilo |
Kako celovita je vsebina ključnih proračunskih dokumentov, ki so v Sloveniji dostopni javnosti?
| Ključni proračunski dokument | Namen in vsebina dokumenta | Ocenjeno fiskalno leto | Točkovanje vsebine dokumenta |
|---|---|---|---|
| Preliminiran proračunski izkaz | V njem so navedeni grobi okviri fiskalnih ukrepov pred sprejemom predloga proračuna: podani so vladna napoved gospodarskih gibanj, pričakovani prihodki, izdatki in dolg. | 2023 | Objavljeno z zamudo |
| Predlog proračuna | Izvršilna veja oblasti ga predloži v sprejem zakonodajni; v njem so podrobno navedeni viri prihodkov, porazdelitev med ministrstva, predlagane spremembe ukrepov in drugi podatki, pomembni za razumevanje fiskalnega položaja države. | 2023 | 64 |
| Sprejeti proračun | Proračun, ki ga je sprejela zakonodajna veja oblasti. | 2023 | 95 |
| Državljanski proračun | Preprostejša in manj strokovna različica vladnega proračunskega predloga ali sprejetega proračuna, katere namen je seznanitev javnosti s ključnimi podatki. | 2023 | 42 |
| Medletna poročila | V njih so podatki o dejanskih prihodkih in izdatkih in o dolgu v različnih časovnih razmikih. Izdajajo se mesečno ali po četrtletjih. | 2022 | 63 |
| Polletni pregled | Celovito poročilo o izvrševanju proračuna do sredine fiskalnega leta. Vključuje ponovni pregled ekonomskih predpostavk in dopolnjeno napoved izvrševanja proračuna. | 2022 | 67 |
| Zaključni račun proračuna | Podaja izkaz računov države ob koncu fiskalnega leta, če je mogoče pa tudi oceno napredka pri doseganju ciljev proračunskih ukrepov. | 2021 | 74 |
| Revizijsko poročilo | Ta dokument izda vrhovni revizijski organ, ki preuči verodostojnost in popolnost vladnih letnih obračunov. | 2021 | 81 |
Slovenija je s 64 točkami na področju transparentnosti v poročilu OBS 2023 blizu rezultatu iz leta 2021.
Priporočila
Slovenija bi morala izvesti nadaljne ukrepe za izboljšanje preglednosti proračuna:
OBS ocenjuje formalne možnosti, ki so javnosti na voljo za smiselno sodelovanje v različnih fazah proračunskega postopka. Preučuje prakse izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter vrhovnega revizijskega organa z uporabo 18 enakovrednih kazalnikov, usklajenih z načeli sodelovanja javnosti v fiskalnih politikah Globalne pobude za fiskalno preglednost, in vsako državo oceni na lestvici od 0 do 100 točk.
Slovenija ima oceno sodelovanja javnosti 9 (od 100).
Sodelovanje javnosti v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami
Več informacij o inovativnih praksah s področja sodelovanja javnosti po vsem svetu najdete tukaj .
Možnosti za sodelovanje javnosti v proračunskem postopku
(izvršilna veja oblasti)
(zakonodajna veja oblasti)
(izvršilna veja oblasti)
(vrhovni revizijski organ)
Priporočila
Za nadaljno krepitev sodelovanja javnosti v proračunskem postopku bi moralo slovensko Ministrstvo za finance prednostno sprejeti naslednje ukrepe:
Slovenski parlament (Državni zbor) je v zvezi s sprejemanjem letnega proračuna uvedel možnost javne predstavitve in obravnave, vendar bi se moral osredotočiti tudi na izvedbo naslednjih ukrepov:
Računsko sodišče je vzpostavilo mehanizme, s katerimi lahko javnost pomaga pri oblikovanju revizijskega programa. Za izboljšanje sodelovanja javnosti v proračunskem postopku bi moralo sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
OBS preučuje vlogo, ki jo imajo zakonodajni organi in vrhovne revizijske institucije v proračunskem postopku ter njihovo vlogo pri izvajanju nadzora; vsaka država je ocenjena na lestvici od 0 do 100 točk na podlagi 18 enakovrednih kazalnikov. Poleg tega so v raziskavi zbrane dodatne informacije o neodvisnih fiskalnih organih (glej okvir).
Zakonodajna veja oblasti in vrhovni revizijski organ v Sloveniji skupaj zagotavljata ustrezen nadzor nad proračunskim postopkom, pri čemer je skupna ocena nadzora 78 točk (od 100). Obseg nadzora posamezne ustanove je prikazan v nadaljevanju:
Zakonodajni nadzor
Revizijski nadzor
Priporočila
Slovenski parlament (Državni zbor) zagotavlja ustrezen nadzor v fazi načrtovanja proračunskega cikla in ustrezen nadzor v fazi izvrševanja. Za nadaljnje izboljšanje nadzora je treba prednostno obravnavati naslednje ukrepe:
Za krepitev neodvisnosti in izboljšanje revizijskega nadzora Računskega sodišča Republike Slovenije so priporočljivi naslednji ukrepi:
Uveljavljanje prakse ustanavljanja neodvisnih fiskalnih organov
V Sloveniji kot neodvisna fiskalna institucija (IFI) deluje Fiskalni svet. Njegova neodvisnost je določena z zakonom, poroča pa zakonodajni in izvršilni oblasti. Objavlja lastne makroekonomske in fiskalne napovedi ter lastne ocene stroškov nekaterih novih predlogov politik.
Kazalniki neodvisnih fiskalnih organov niso zajeti v raziskavi OBS.
Methodology
Transparency International Slovenia - Društvo Integriteta
Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenia
[email protected]; transparency.si